Sz Sežane doma

(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač)

Zjutro nar’bl mi paše kafe, 

U kafetjeri, ku buh zapove. 

Še dobro da špaglje nabjra se že, 

Ku frtalja sam z jajcm ocvre se ne. 

Dopoldne nar’bl mi paša panin. 

Uni tapravi, uni res fin. 

Sz mortadelo, ma uno taljansko, 

lohko pa tudi salamo furlansko 

Me burja počese, sonce zbdi. 

Se ne lm’ntam ku mi nc ne fali. 

Lohko pej vm povem vsm tu: 

Da če kdu še nezna, 

Sm sz Sežane doma. 

Ma če kdu še nezna, 

Jst sm sz Krasa doma 

Ob pudan nar’bl mi paša jota. 

Nar’bulsa od mme da ne bo pomota. 

Na čebuli popraže fžu in repu, 

Ma ce prasc nut ne stope, 

u grli mam kepu. 

Pupudan nar’bl mi paše pršut 

Kobjeglavski, Lokavski, uni res suh. 

More bit sočn in more bit slan, 

Zravn pa paše mi kraški teran. 

Me burja počese, sonce zbdi. 

Se ne lm’ntam ku mi nc ne fali. 

Lohko pej vm povem vsm tu: 

Da če kdu še nezna, 

Sm sz Sežane doma. 

Ma če kdu še nezna, 

Jst sm sz Krasa doma 

Po deli mi paša med kompanijo. 

Na Krasu res fejst ldje živijo. 

Kdaj u betulo, kdaj u kantino. 

Sej res ni važno, sam da mamo se fino. 

Ma zvečer nar’bl mi paše kvartin 

Bi lohko reku. Brez teško zaspim. 

Na televizju sm slisu: "Teran je hrvaški." 

Ne soli mi pamet Teran je sam kraški.

Me burja počese, sonce zbdi. 

Se ne lm’ntam ku mi nc ne fali. 

Lohko pej vm povem vsm tu: 

Da če kdu še nezna,

Sm sz Sežane doma. 

Ma če kdu še nezna, 

Jst sm sz Krasa doma 

3. Suhi zid

(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač)

A še tm suhi zid stoji

pupa moja povej mi

gor med trte se ti m’di

na najin skrit kotiček sred noči

kislina vode

apnenc topi

ljubezen mwja

dns nč ne spi

Uuu kako lepo mi je

ko zbudim se na rjuhah

tvoje postelje

Uuu in kšin zadiši

takrat na svetu več ni skrbi

A naša bajta še stoji

mati moja povej mi

puno let me dmu ni blo

v svet sem šu z mojo muziko

kislina vode

apnenc topi

mati mwja

dns mjrno spi

Uuu kako lepo mi je

ko zbudim se na rjuhah

tvoje postelje

Uuu in kšin zadiši

takrat na svetu več ni skrbi

Na koncu pa še ti

nona moja povej mi

vsakič skuhaš več ku maš

je tu zatu ku me tako štmaš

Uuu kako lepo mi je

ko zbudim se na rjuhah

tvoje postelje

Uuu in kšin zadiši

tako na Krasi rečemo vzglavniki

4. Daj povej mi

(A. Volasko/A. Volasko, B. Pertinač/A. Volasko, B. Pertinač)

Daj povej mi, je še tukaj,

Tisto, kar gor drži?

Kar sem dal ti, si mi vzela,

In obrala do kosti.

Nisem vedel, kaj je to a,

Le spregledal znakov sto,

Ko si rekla, da boš moja,

Pa poljubov ni bilo.

Si puščava, jaz le veter, ki

Piha v drugo smer.

Nimaš sreče, v ljubezni,

Praviš, da te ne boli.

A jaz slišim, ko si sama,

Solze skrivaš za očmi,

Si gradila le zidove,

Ki zdaj rušijo se v prah,

Naj bom sonce, a sijaj mi

Ti vzameš kar na mah.

Ni več prave poti..

Daj povej mi,

Kaj je smisel, da še tukaj me držiš,

Daj povej mi,

A si sama, svoje sence se bojiš.

Daj povej mi, 

Kaj je smisel, da ob sebi me držiš,

Vsakič znova,

Najdeš razlog, pred realnostjo bežiš.

Nočem več besed na pamet, 

Rabim nekaj, kar drži,

Veš, poznam te, ne blefiraj,

V meni teče tvoja kri,

Pusti naj te nosi veter,

Proti toku greva zdaj,

Naj bom tvoja večna pesem,

Ki spet vrne te v raj.

Tam, kjer sva bila...

Daj povej mi,

Kaj je smisel, da še tukaj me držiš,

Daj povej mi,

A si sama, svoje sence se bojiš.

Daj povej mi, 

Kaj je smisel, da ob sebi me držiš,

Vsakič znova,

Najdeš razlog, pred realnostjo bežiš.

Daj povej mi zakaj to srce

Še vedno bije le zate 

In senca časa zabriše

Spomin le nate, le nate

Daj povej mi,

Kaj je smisel, da še tukaj me držiš,

Daj povej mi,

A si sama, svoje sence se bojiš.

Daj povej mi, 

Kaj je smisel, da ob sebi me držiš,

Vsakič znova,

Najdeš razlog, pred realnostjo bežiš.

5. Kamen

(B. Pertinač/B. Pertinač/J. Baruca B. Pertinač)

V očeh le mesečina,

zrcalo duse prazno je.

Neprijetna je bližina,

brez besed zavedava se.

Spomin na to, na nekaj kar,

se še zgodilo ni.

Misel na dejanje

pretrgati linijo večnosti.

Ti kot kamen, ki vlečeš me nazaj.

V tisti mrzel pust, zlagani raj.

Kdo je kriv da nisi srečna,

praviš da drugačen sem.

Da ljubezen ta ni večna,

naj po svoji poti grem.

Spomin na to, na nekaj kar,

se še zgodilo ni.

Misel na dejanje

pretrgati linijo večnosti.

Ti kot kamen, ki vlečeš me nazaj.

V tisti mrzel pust, zlagani raj.

Ti kot kamen, ki vlečeš me do dna.

A veva, da oba, sama sebi laževa.

6. Pogledi me