1. Štorje
(Besedilo: Boštjan Pertinač/Glasba: Boštjan Pertinač/
Priredba: Boštjan Pertinač, Lorenzo Visintin)
Iz najine zgodbe napisal bom štorje
Črni dolgi lasje, nasmeh Sneguljčiče
Kot vas v kateri prebivaš zdaj ti
Ravna pot je do tja zdi se kot da sva
blizu, a odaljena
V objemu samo sanjava
Ne znam drugače kot tako -
zapojem ti lahko
Molčim, a v srcu si želim,
da ob tebi se zbudim
Poet brez besed, ki zdaj ti je sosed
Boginja vil, lahko ob tebi spim?
Začetek te štorje rodilo je morje
Ravna pot je do tja, kjer lahko bi bila
Skupaj, a odaljena
V objemu samo sanjava
Ne znam drugače kot tako -
zapojem ti lahko
Molčim, a v srcu si želim,
da ob tebi se zbudim
2. Silvo
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Tu je štorja o Silvu Štrlonu
in k’ku se je znašu na kantonu.
Z majhne vasi Orlek doma -
vas, za kateru marsikdu n’ zna.
Silvo je grozno rad kšno reku
ma še rajši pej je u betulu uteku.
Otrok ni j’mu, niti žene, mel je psa,
po pasmi čistokrvnega baštardota.
Lohko bi rekli, da Silvo je kmet.
Pr’ njemu ni blo neke voje za živet.
Važno, da flaškon poln je vina
al pa una prozorna tekočina szi brina.
Orlek ni grozno premožna bla vas.
Eni bi rekli, da povozu jo je čas.
En pole so pršli investirorji sz Ljubljane,
radi kupli bi parcele vse do Sežane.
Ku slišu je cifru ga na rit je zabilo,
u želodcu mal zvilo, skori dobu bi kilo.
“Od dns naprej, ne bom več kmet,
Zdej kupu si bom vse kr bom tew met.”
U betulu prow nč več ni zahajal.
“Zdej sm gospod” po vasi je lajal,
“Se spodobi človeku, ko polna šoldu je vreča,
da se tud u Casinoju nasmehne mu sreča”
In jgru in jgru je dneve in dneve
ma kej ku Casino večino pobere.
K’ukr so pršli, so šoldi anka šli,
konec bilo je bleščečih noči.
Pravjo, da dnar je sveta vladar
in dokler ga maš največji si car.
Ma ku šoldu enkrat zmanjka,
si sposodiš, pole rube te banka.
Tku ku sz kmeta je ratu gospod,
sz gospoda se hitro je znašu odspod.
E, Silvo moj, upam, da zdej si srečn,
ti sz dnarjem nikoli nisi bil spreten!
3. Forešta
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Topli in jasni in tihi so dnevi,
grozdje zori.
Gori med brajdami trgači
zbrani smo bili
Na un sobotni dan,
ku b’ndima je bla,
tam, o, pa ja,
si grozdje trgala.
Se oviješ, zaviješ
okol mene ku bršljan.
Moja forešta,
mal’ te že š’tmam.
Tebi b’lo je sam pašatempo,
sz Ljubljane si doma.
Ma v meni zgod’u se je šentimento,
če kdu še n’zna
Na un sobotni dan,
ku b’ndima je bla,
tam, o, pa ja,
si grozdje trgala.
Se oviješ, zaviješ
okol mene ku bršljan.
Moja forešta,
mal’ te že š’tmam.
4. Vlak
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Sanje kot ptice lovi
utrujena, a bedi
S pogledom na domačo vas -
ta, ki dala ji je svoj glas
Iz ljubljane do Berlina
s seboj paket cigaretov Drina
Vlak odpeljal bo tja
na konec sveta,
kjer sončna je stran neba
Čez gmajno in celo pokrajno
pot pelje jo tja,
kjer čuti se res doma
Ljubezen trdno gori,
s skušnjavo se bori
Ta železni velikan
pokazal novo plat je sanj
Brez besed nemo hromi
Ne ve, al' naj dol v Münchenu stopi
Vlak odpeljal bo tja
na konec sveta,
kjer sončna je stran neba
Čez gmajno in celo pokrajno
pot pelje jo tja,
kjer čuti se res doma
Kaže se v lepem tonu,
a ona stala ni na peronu
Vlak odpeljal bo tja
na konec sveta,
kjer sončna je stran neba
Čez gmajno in celo pokrajno
pot pelje jo tja,
kjer čuti se res doma
Vlak odpeljal bo tja
na konec sveta,
kjer sončna je stran neba
Čez gmajno in celo pokrajno
pot pelje jo tja,
v Berlinu zdaj je doma
5. Čisti računi
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Pravjo, da tu je bolezen,
z’tu oprosti, ne bit n’č jezen.
Grozno rad te mam ku pr’jatla,
spijva dva, spijeva do dna.
Vedi, da zanalašč tu ne delam,
tudi ne u prazno strelam.
Nisem kriv, da prav vedno se zgodi,
ku za plačat je, mene t’m ni.
Dobri prijatli in čisti računi,
tu pr meni nikoli ne gre skuzi.
Ow, je kje blizu bankomat?
Dej, ne me hecat, ne ga srat!
Mam sam pedeset al pa stu u kosu,
mi založ’š, bi te prosu.
Dobri prijatli in čisti računi,
tu pr meni nikoli ne gre skuzi.
Hitr z’ sposodit,
počasn za vračat,
prvi ‘zginem, ku je
runda za plačat.
Hodim po sveti
s pet euri u žepi.
Ki mam tkvin?
Mi placaš kvartin?
Ne spominjaj me usake pow leta.
Sej ti bom vrnu, tu je obljuba sveta.
Lepo je jmt miljone gor na banki
in niti centa pustit na šanki.
Dobri prijatli in čisti računi,
tu pr meni nikoli ne gre skuzi.
Hitr z’ sposodit,
počasn za vračat,
prvi ‘zginem, ku je
runda za plačat.
Hodim po sveti
s pet euri u žepi.
Ki mam tkvin?
Mi placaš kvartin?
6. Med bori in brini in burjo
(B. Pertinač, Tinkara Kovač/L. Visintin, B. Pertinač,/B. Pertinač, L. Visintin)
Od stoletji utrujen, zaspan,
pod njim je še en svet
Osamljen in z gozdom obdan
grad Štanjel kamniti je cvet
Iz globin podzemlja kraških jam
prinašamo modrost
Otroke, drevesa, živali
večno čuvamo
Skriti pred očmi sveta
v mesečini plešemo
Med bori in brini in burjo
škratje smo doma
Ko bitje, ki ima črne oči
in hudobne obrvi,
uroči otroški zlati sen
in vzame mehkobo sanj
Na grajsko dvorišče
in sonca svetišče
zrno položim
Skozi lečo vam znova vračam moč
lahko noč, lahko noč
Skriti pred očmi sveta
v mesečini plešemo
Med bori in brini in burjo
škratje smo doma
7. Briškula
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Gor’ na gornjem Krasi grozno je l’pu.
K’u živiš na vasi, nč ti ni h’du.
Vsaka vas jma svojo betulu,
pije se bevando in igra se briškulu.
Pogled u oči, ku karta dol zleti.
Moto al pa dva, kdu blefirat zna?
Briškula, toršet, dns ne morm zgebet.
Vržem dol dva kariga - partija se konča.
Gor’ na gornjem Krasi, grozno je l’pu.
Eni grejo h maši ma Janez u betulu.
Igrali so partijo in motu ni poznal.
Vrgu dol je lišo, čeprow je karig bral.
Pogled u oči, ku karta dol zleti.
Moto al pa dva, kdu blefirat zna?
Briškula, toršet, dns ne morm zgebet.
Vržem dol dva kariga - partija se konča.
In tku je Janez s karigom u roki
zgubu partijo ma ne ku je tew
ma ker motov ni poznal.
In kej bo majstr vedu,
kej pomeni ‘loži dol dva kariga’
in se nevede sz lišo udal.
Enmu stopu je na žiwc.
Grd pogled, par pataf
ma ku pije se bevanda,
se hitro zgodi barufa.
Pogled u oči, ku karta dol zleti.
Moto al pa dva, kdu blefirat zna?
Briškula, toršet, dns ne morm zgebet.
Vržem dol dva kariga - partija se konča.
8. Tarzan
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Pravli so mu Tarzan sz Povirja
svojih navad ne menja.
Szi lambreto švercu cez mejo -
njega ustavjo, drugi grejo.
Carinik mu reče:
“Msu ne gre čez confin!”
Tarzan pej odgovori:
“Če ne morm pelt čez,
La la la la la la,
la la la la la la,
pojem ga srouga kr tku,
La la la la la la,
la la la la la la.”
Nej bo poletje, jesen al zima
U kanatjeri štivalov nima
Šnopc jajca in pa msu
Za cigarete zamenja lohku
Carinik mu reče:
“Msu ne gre čez confin!”
Tarzan pej odgovori:
“Če ne morm pelt čez,
La la la la la la,
la la la la la la,
pojem ga srouga kr tku,
La la la la la la,
la la la la la la.”
Enkrat šow je h sestri u Avstralijo.
Že na letalu ga čudno gledajo in ustavijo.
Ku je pršu ni zdržu n’nka 14 dni.
Čeprow kdaj je teško, ma na Krasi lepše se živi.
“Če ne morm pelt čez,
La la la la la la,
la la la la la la,
pojem ga srouga kr tku,
La la la la la la,
la la la la la la.”
9. Škure
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Jst ne morm normalno spat,
t’ga ne zastopi vsak.
Lohko bedim tud do rane ure,
če okna nimajo zaprte škure.
T’ku zgodilo se je en bot:
padu in rabu sm cirot,
ga jsku po varšti, ga jsku dma.
Ben sm reku “N’č grem spat,”
prekladu se in nisem mogu zaspat.
Anka brez brez gat.
Jst ne morm normalno spat,
t’ga ne zastopi vsak.
Lohko bedim tud do rane ure,
če okna nimajo zaprte škure.
Prekladu ljevo, prekladu desno,
obraču tolk, da blo je že smešno.
Ura je bla grozno že pozna.
Priznam, ko smrčim, smrčim za dva.
Ma dns prow nč,
ker niso zaprta polkna
Jst ne morm normalno spat,
t’ga ne zastopi vsak.
Lohko bedim tud do rane ure,
če okna nimajo zaprte škure.
Ta štorja je res mal že smešna,
nespečnost ena velika beštja.
Ma kej bi dal, ma kej bi dal!
Kdu meni dal bo moč?!
Prekladam kle se celo noč
ma jst res bi rad mal zaspal.
Jst ne morm normalno spat,
t’ga ne zastopi vsak.
Lohko bedim tud do rane ure,
če okna nimajo zaprte škure
10. Sms
(Leon Oblak/L. Visintin, B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Tam daleč si sedem dni od mene
Najdene sanje spet so izgubljene
A si ostala kakor kaplja vina
Tu na mojih ustih iz plastelina
Ko si odšla s tihimi koraki,
se je čas pomešal z bledimi oblaki
A zdaj spet plešeš kakor balerina
Tu na mojem srcu iz plastelina
Mmm, noč prinaša tvoj parfum
Mmm, a svit ugaša moj pogum
Mmm, tebe malo je ostalo
prazen dan gre med teran
A ta svet
postal bi vrelec sanj
avtocesta do nebes
Če bi spet
na ta moj ekran
priletel tvoj SMS
Teh sedem dni je kot sedem let
V najine slike sam sem ujet
Prodajam rime, zvoke spomina,
a vse pokupi gluha tišina
Mmm, noč prinaša tvoj parfum
Mmm, a svit ugaša moj pogum
Mmm, tebe malo je ostalo
prazen dan gre med teran
A ta svet
postal bi vrelec sanj
avtocesta do nebes
Če bi spet
na ta moj ekran
priletel tvoj SMS
Mmm, tebe malo je ostalo
Ti si tam in jaz sem sam
11. Kšn bot
(B. Pertinač/B. Pertinač/B. Pertinač, L. Visintin)
Nona mi je pravla,
ku je bla mlada,
šaldo lažje je blo.
Ni blo interneta,
sam bicikleta,
o, ja, lažje je blo.
Kšn bot,
so si uzeli cajt.
Za prjatle, familjo, dobre ljudi.
Tega danes več ni.
Dan danes
Bulimo v ekrane,
smo duše prodane.
Nona mi je pravla,
ku je bla mlada,
šaldo lažje je blo.
Kšn bot,
so si uzeli cajt.
Za prjatle, familjo, dobre ljudi.
Tega danes več ni.